Zakaj v starejših letih zdravila učinkujejo drugače?

Bolečina ni normalen spremljevalec starosti. Veliko starejših sicer sprejema bolečino kot nekaj normalnega, kar pride z leti; kot kazen za stare grehe, zato je pač treba potrpeti. Menijo tudi, da imajo zdravil za različne bolezni tako ali tako že preveč in da bo vsako dodatno  »škodilo«. A ni tako. Bolečino lahko največkrat varno odpravimo ne glede na posameznikova leta, res pa ima lajšanje bolečin v zrelih letih nekaj posebnosti, ki jih je dobro poznati.

Starejše osebe so po najpogosteje uporabljenih opredelitvah tisti, ki so stari 65 let ali več. Študije so pokazale, da ima velika večina ljudi v tej starostni skupini bolezni, ki so povezane z bolečino. Pri zdravljenju je treba zato upoštevati vse te diagnoze, ki so ali pa tudi niso vzrok za nelagodje. Ker staranje v telesu povzroči številne spremembe, ki lahko vplivajo na učinkovanje zdravil – zmanjša se npr. delovanje jeter in ledvic, kar upočasni izločanje zdravil – je za starostnike priporočena uporaba manjših odmerkov. Tudi sicer strokovna priporočila govorijo o stopenjskem pristopu k zdravljenju bolečine: začnemo z majhnimi odmerki, ki jih postopoma in po potrebi večamo, vedno pa izhajamo iz urejenosti osnovne bolezni.

Preplet učinkov, tudi tistih neželenih

Zdravila, ki so na voljo brez zdravniškega recepta, imenujemo zdravila za samozdravljenje. Skozi vrsto let uporabe so se taka zdravila izkazala kot varna. A tudi to so zdravila, ki imajo lahko poleg želenih tudi neželene učinke. Ti so pogostejši, če zdravila jemljemo sočasno z drugimi zdravili. Starejši kronični bolniki so tisti, ki pri zdravljenju običajno jemljejo več učinkovin, zato obstaja tudi večja verjetnost za součinkovanje oz. interakcije med zdravili, zaradi katerih se lahko poveča ali zmanjša njihov pričakovan učinek. Ker je področje zahtevno, je za razjasnitev možnosti prepletanja zelo priporočljiv posvet z zdravnikom ali farmacevtom.

Kronične bolezni in poudarjen pomen varnega zdravljenja

Kaj izbrati? Za samozdravljenje blage do zmerne bolečine je za starostnike priporočena uporaba paracetamola v odmerku od 500 mg do 1000 mg do trikrat na dan. Dnevni odmerek naj ne preseže tri grame dnevno (6 tablet po 500 mg). Za zdravljenje vnetnih bolečin se priporoča tudi občasna in kratkotrajna uporaba učinkovine ibuprofen v odmerku od 200 do 400 mg do dnevnega odmerka 1200 mg. Pri starejših od 75 let je zaradi povečane pojavnosti razjed na želodcu in dvanajstniku ter povečane možnosti poslabšanja pogosto prisotnih kroničnih bolezni, kot sta povišan krvni tlak in srčno popuščanje, odsvetovano samozdravljenje s tako imenovanimi nesteroidnimi protivnetnimi in protirevmatičnimi zdravili (predstavniki so omenjeni ibuprofen, naproksen in acetilsalicilna kislina) v oblikah za zaužitje. Lahko pa uporabljajo pripravke v obliki gelov ali krem za lokalni nanos na kožo.

Bolniki s srčno-žilnimi boleznimi za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov pogosto jemljejo acetilsalicilno kislino v majhnem odmerku (100 mg dnevno). Če jo jemljemo sočasno s skupino zdravil, ki ji pravimo nesteroidni antirevmatiki, je lahko njen učinek zmanjšan. Pomembna je tudi časovnica oziroma sosledje jemanja teh zdravil, o čemer se je treba posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. V izogib kompleksnosti lahko posežemo po paracetamolu.

Osebna kartica zdravil

Starostnik mora farmacevta v lekarni vedno seznaniti z zdravili in drugimi izdelki, ki jih redno jemlje. Pri tem je lahko v pomoč seznam oz. osebna kartica zdravil, ki jo lahko za vsakega posameznika izdelajo v kateri koli lekarni. Na njej so zbrani vsi podatki o odmerjanju, načinu jemanja in namenu uporabe zdravil na recept in brez recepta, prehranskih dopolnil in drugih izdelkov, ki jih posameznik jemlje. Farmacevtu bo osebna kartica zdravil v pomoč pri svetovanju glede izbire najprimernejšega zdravila za samozdravljenje bolečine.

ODKRIJ VEČ