Če bolečina kot pas objema glavo, je to migrena?

Ljudje ob močnem glavobolu pogosto potarnamo, da imamo migreno, kar pa ne drži vedno. Vsak močan glavobol še ni migrena, res pa je, da je huda bolečina sopomenka za migreno. Zbrali smo nekaj pojasnil za lažje razlikovanje, ki je pomembno, ker poznavanje razlik omogoča učinkovitejše zdravljenje.

Najpogostejši med glavoboli, ki ga gotovo pozna vsak izmed nas, je tako imenovan tenzijski ali napetostni glavobol, ki se kaže kot stiskajoča bolečina v sencih, zatilju in na vrhu lobanje. Navadno kot pas objema glavo. Natančnega vzroka zanj ne poznamo, stroka pa ocenjuje, da je posledica duševnega stresa, motenj spanja in bolečin oziroma napetosti v vratni hrbtenici po dolgotrajnem sedenju v prisilni drži.

Migrena je veliko trdovratnejša in lahko traja od nekaj ur do nekaj dni. Je huda utripajoča, vrtajoča, globoka in še s kakšnim pridevnikom bi jo lahko opisali, med njimi pa zagotovo ne bi našli besede »blaga«. Če imamo blag glavobol, to ni migrena. Če naš glavobol spremljata še slabost s siljenjem na bruhanje in občutljivost na svetlobo, lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da nas pesti migrena. Migrena je dobila ime po grški besedi hemicrania, ki pomeni polovica glave, zato migreno prepoznamo kot glavobol, ki se razboli enostransko, torej po eni strani glave.

Pri t. i. glavobolu v rafalih, tretji vrsti glavobola, se bolečina običajno kaže na eni strani obraza in traja od 20 minut do treh ur. Ob napadu na prizadeti strani pordeči oko in se začne solziti, včasih curlja tudi iz nosu. Bolečina lahko spravi prizadetega do tega, da začne hoditi ali tekati naokrog, kar je pomembna razlika v primerjavi z migreno, pri kateri gibanje simptome še poslabša. Glavobol v rafalih se od migrene razlikuje tudi po tem, da traja krajši čas in se pojavlja vedno na isti strani obraza. Napadi se pojavljajo predvsem ponoči in, zanimivo, pogosteje pri moških kot pri ženskah.

Ko vemo, kateri tip glavobola nas je doletel – migrena, tenzijski glavobol ali glavobol v rafalih –,lažje načrtujemo zdravljenje in preprečevanje novih epizod. Pri zmernih, kratkotrajnih glavobolih pomagajo sprostitvene tehnike. Če bolečino lahko prenašamo, zdravljenje ni potrebno, sicer pa lahko jemljemo »enostavna« protibolečinska zdravila. Za lajšanje blažje bolečine se priporoča uporaba paracetamola ali zdravil iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil, ki so v lekarni na voljo brez recepta. Paracetamol velja za varnejše zdravilo, primerno tako rekoč za večino bolnikov: za starostnike, dojenčke, nosečnice in doječe matere*. Migrena na drugi strani velja za trdovratnejši glavobol, njena obravnava pa je pogosto v rokah specialista nevrologa.

Za konec še pomembno obvestilo

Glavobol praviloma ni stanje, ki bi potrebovalo obravnavo pri osebnem zdravniku ali še manj specialistu, a v nekaterih primerih moramo zdravniško pomoč nujno poiskati. Previdni moramo biti na primer, če je glavobolu pridružen izpad vidnega polja, trd tilnik (vrat), otrplost ali nenadna motnja govora. Glavoboli pogosto spremljajo obolenja sinusov, zob, oči, ušes, pojavijo se lahko kot posledica povišanega krvnega tlaka, depresije, alergije, astme ali odpovedi ledvic. V takih primerih naj raje strokovnjak ugotovi, za kakšen glavobol gre, kaj ga je sprožilo in – predvsem – kakšna naj bo pot do odpravljanja nadležnih bolečin.

*Pri dojenčkih, majhnih otrocih, nosečnicah in doječih mamicah se pred uporabo zdravila za samozdravljenje priporoča posvet s pediatrom, osebnim zdravnikom in/ali farmacevtom v lekarni.